Pojem tranzicija oz. prehod na področju vzgoje in izobraževanja uporabljamo vedno, ko želimo poimenovati prehod iz enega učnega okolja v drugega (npr. iz družine v vrtec, iz vrtca v šolo iz enega razreda v drugega ipd). Prehod med temi različnimi okolji običajno prinaša pozitivna pričakovanja, hkrati pa tudi stres in strah. Kakšno bo razmerje med njimi, je odvisno od razlik med enim in drugim okoljem tako v socialnem, kot tudi fizičnem kontekstu. Prehod je namreč tem lažji, čim manjše so razlike med »starim«, znanim in »novim«, neznanim okoljem. V prehodnem obdobju naj bi odrasli otroku olajšali prehajanje med dvema različnima okoljema, kar se nanaša tako fizični kot socialni kontekst (Vonta, 1993).

Pozitivne izkušnje prehoda med stopnjami izobraževanja so lahko kritični dejavnik za uspeh otrok v prihodnosti, negativne izkušnje pa imajo lahko dolgotrajne posledice, ki lahko vodijo k slabši izobrazbeni uspešnosti, zlasti pri otrocih, ki prihajajo iz kakorkoli prikrajšanih okolij (Dumčius, Peeters, Hayes et al., 2014).

Spodaj navajamo sedem ključnih korakov, ki jih morate strokovni delavci vrtca in osnovne šole upoštevati, če želite oblikovati mehak in inkluziven prehod med vrtcem in šolo.

  1. Povežite se z bližnjim vrtcem/osnovno šolo.
  2. Vzpostavite medinstitucionalno učečo se skupnost, v kateri sodelujete tako vzgojiteljice kot tudi učiteljice prve triade.
  3. Srečanja učeče se skupnosti načrtujte in izvajajte redno in kontinuirano.
  4. S strokovnimi delavkami reflektirajte prakse, pristope ipd, ki jih lahko prenesete na naslednjo izobraževalno stopnjo.
  5. Berite o, pogovarjajte se in raziskujte razvojne potrebe otrok, ki prehajajo v prvi razred.
  6. Vključite tudi perspektivo staršev.
  7. Bodite inovativni in drzni.

Mehak in inkluziven prehod raziskujemo v projektih TIM in  InTrans.