V Sloveniji smo ta proces vodili na Pedagoškem inštitutu. Pri naslavljanju romskih družin smo se povezali s predstavniki romske skupnosti, ki so v sodelovanju z nami pomagali pri izvedbi študije. Skupaj smo zbrali odzive romskih staršev, strokovnih delavcev vrtcev ter drugih relevantnih področij, ki se pri svojemu delu srečujejo z romskimi družinami z mlajšimi otroki, ter z oblikovalci politik na lokalni in nacionalni ravni.
V tem prispevku želimo izpostaviti nekaj zanimivih podatkov, ki smo jih pridobili z vprašalniki in fokusnimi skupinami z romskimi starši. Da bi bila komunikacija s starši bolj sproščena in iskrena, smo za pomoč pri izvajanju intervjujev ter fokusnih skupin prosili predstavnike romske skupnosti. V raziskavi smo se posvetili različnim temam, kot so zdravje in dobro počutje, higiena in prehrana, igra in zgodnje učenje, skrbno starševstvo, družinske in bivanjske razmere, varnost ter razpoložljivost in dostopnost storitev predšolske vzgoje in izobraževanja. K sodelovanju smo povabili mame in očete iz Prekmurja in Dolenjske, dveh slovenskih regij z večjim številom romskega prebivalstva. V članku smo se osredotočili na mnenja romskih staršev glede predšolske vzgoje in izobraževanja.
V raziskavi se je pokazalo, da se romski starši zavedajo velikega vpliva, ki ga imajo na svoje otroke v najzgodnejših letih. Eden izmed sodelujočih očetov je podal nazoren primer: »Če bi povzdignil glas nad svojo ženo, bi me otroci slišali in si mislili, da je to v redu, nekaj običajnega. Kakšno sporočilo bi svojim otrokom pošiljal s takšnim vedenjem?«
Starši, s katerimi smo se pogovarjali, so izkazali zavedanje glede pomena svoje vloge, v kateri moraš biti skrben in se znati prilagoditi potrebam svojih otrok. Izrednega pomena je, da starši svojim otrokom naklonjenost izkazujejo s skrbnim odnosom, s pogovorom in s preživljanjem kakovostnega časa z njimi. Predvsem pri mlajših otrocih, ki se še ne znajo verbalno izražati, je zelo pomembno, da se starši po svojih najboljših močeh potrudijo v svoji interakciji z otroki in so z njimi povezani, da bi razumeli, kaj potrebujejo. Številni starši – predvsem matere – so potrdili, da niso imeli težav z razumevanjem svojih otrok in so vedeli, kaj jim želijo povedati, tudi če še niso znali govoriti. »Mama čuti, kaj otrok potrebuje,« je dejala ena izmed mam.
Pomen predšolske vzgoje in izobraževanja
Pogosto poudarjamo, kako pomembno je, da starši na izobraževanje gledajo kot na vrednoto in svoje otroke zgodaj vpišejo v vrtec, kar jim omogoča dostop do kakovostne vzgoje in izobraževanja ter spodbudnega učnega okolja.
Udeleženci v raziskavi so se strinjali, da obiskovanje vrtca dejansko podpira otrokov razvoj. Pri otrocih so opazili prednosti pri usvajanju novega jezika, pri razumevanju vsakdanje rutine, spoznavanju strpnosti in ustreznega vedenja ob različnih priložnostih ter izboljšanju njihove samostojnosti med obroki (priprava mize, postrežba hrane, pospravljanje mize po jedi itd.), pri higieni in oblačenju. Poleg tega so se starši strinjali, da vključitev v vrtec otrokom omogoča sklepanje novih prijateljstev in učenje obnašanja v družbi. Vse te spretnosti otrokom pomagajo pri lažjem prehodu v šolo.
Druga večja korist, ki jo starši prepoznavajo v predšolski vzgoji, je priložnost učenja jezika večine. To je eden najpomembnejših dejavnikov, ki pomaga otrokom, da bodo kasneje uspešni v šoli. V nasprotnem primeru se bolj verjetno soočajo s težavami pri razumevanju razlage učiteljev, nižji so njihovi učni rezultati, več je zbadanja s strani vrstnikov. Vse to vpliva na otrokov razvoj in stopnjo samospoštovanja.
Izkušnje nekaterih starše so bile zelo pozitivne. Navdušeni so bili na tem, koliko truda so bili nekateri učitelji in vrstniki pripravljeni vložiti v to, da bi se njihovi otroci v vrtcu oz. šoli počutili dobrodošle. En par je povedal: »Najina hčerka ni znala govoriti slovensko, ko je vstopila v šolo. Eden izmed sošolcev ji je res poskušal pomagati z jezikom, kolikor jo je razumel. Nato se je njena učiteljica odločila in šla na tečaj romskega jezika, da bi lahko bolje pomagala našim otrokom. Vsi smo cenili to njeno plemenito odločitev. Imeli smo tudi tako učiteljico, ki se je zelo trudila, da je naše otroke redno vodila na igrišče in tako skrbela za njihovo fizično pripravljenost.”
V raziskavi so sodelovali tudi starši, ki so izrazili negotovost glede vrtca. Nekateri so se bali, da njihovi otroci morda ne bodo deležni toliko skrbi, kot jo prejmejo doma. Drugim je težko peljati otroke v vrtec zaradi zahtevnih življenjskih razmer. V takšnih primerih je dolžnost različnih strokovnih delavcev, ustanov, mrež (kot je npr. S/REYN), da delajo za in s temi starši z namenom, da jih opolnomočijo, pridobijo njihovo zaupanje in zagotovijo ustrezne pogoje za vpis otrok v vrtec že v zgodnjem obdobju.
Še več rezultatov je dostopnih tu: Prekinimo molk: predstavitev rezultatov REYN raziskave o trenutnem položaju predšolskih romskih otrok in njihovih družin v Sloveniji