Pandemija bolezni covid-19 je imela in ima negativne učinke na življenja otrok in družin, kar zadeva socialno in ekonomsko blaginjo. V tem pogledu igra VIZ ključno podporno vlogo za vse otroke in družine, zlasti za tiste, ki jim grozi socialna izključenost (Združeni narodi, 2020).
Pandemija nam je pokazala, kako ključnega pomena je ohraniti odnos med vrtci ter družinami in otroki. To je bistvenega pomena v obdobjih zaprtja in ob ponovnem odprtju, ko do vrtcev ne dostopajo le novo vpisani otroci in družine, ampak se morajo tudi tisti, ki ga že obiskujejo, ponovno seznaniti z okoljem predšolske vzgoje. Glede na morebitni strah in stres, ki so ju starši in otroci doživljali v času pandemije, je morala predšolska vzgoja vložiti v vzpostavitev partnerskega odnosa z družinami, ki temelji na medsebojnem zaupanju, še več truda in energije kot običajno.
To zahteva ponovno pozornost tudi na področju mehkih prehodov, ki predstavljajo priložnosti, v katerih družine, otroci in strokovni ter vodstveni delavci vrtcev skupaj gradijo zaupanje in trdno partnerstvo. Prav skozi to krizo je treba ponovno odkriti ključno vlogo prehodov pri podpiranju odnosa vrtec–družine–otroci.
Potrebo po posvečanju pozornosti in vlaganju v mehke prehode poudarja tudi Priporočilo o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva (Svet Evropske unije, 2019, 12–13), ko navaja, da lahko „ustanove predšolskega izobraževanja razvijejo dobre prakse za nemoten prehod iz domačega okolja v okolje, kot tudi spodbujanje visoke ravni vključevanja staršev preko posebnih pobud. […] Kjer je le mogoče, naj učni načrt vključuje smernice, kako se lahko povežejo strokovni delavci vrtca in osnovne šole, da se olajša prehod otrok med tem dvema ravnema. Poročilo delovne skupine ET2020 o predšolski vzgoji in izobraževanju poudarja, da je za izvajanje take prakse treba zagotoviti kompetentne strokovne delavce. Pri tem je v poročilu med drugim poudarjeno, kako zaposliti, usposobiti in motivirati strokovno delavce. Obenem pa piše, da se v vrtcu od strokovnih delavcev lahko pričakuje, da: […] dela lahko sodelujejo s sodelavci znotraj vrtca, pa tudi z lokalno skupnostjo; […] da podpirajo prehod otrok od doma v vrtec ter naprej v osnovno šolo […]“ (Evropska komisija, 2020, 81).
To pomeni, da moramo vlagati tako v izobraževanje bodočih strokovnih delavcev vrtcev kot tudi v nadaljnje izobraževanje že zaposlenega osebja v predšolski vzgoji (vzgojitelje, pomočnike ...) (Peeters et al., 2016). Po eni strani obstaja potreba po dvigu in izboljšanju ravni usposobljenosti, ki se zahteva za osebje predšolske vzgoje, kot je navedeno v prispevku, objavljenim v Children in Europe (Children in Europe, 2012, 3): „Dvigniti moramo raven usposobljenosti osebja, odkrivati nove poti do profesionalizacije, spremeniti naše razmišljanje o strokovnosti ter vključiti tudi sistemsko raven“. Po drugi strani pa se moramo posvečati tudi refleksiji vsakodnevne prakse, kot je navedeno v zgoraj omenjenem poročilu delovne skupine (Evropska komisija, 2020, 5): „[…] je vse bolj pomembno, da obstaja stalna podpora usposabljanju in razvoju osebja“.
V projektu InTrans smo na podlagi političnih smernic, izdelanih v okviru študije NESET „Upravljanje kakovosti ECEC v svetovni krizi: izkušnje, pridobljene iz pandemije Covid-19“ (2021), opredelili šest ključnih ukrepov, ki bi jih morali sprejeti nosilci politik, vrtci ter vodje (v dialogu s sindikalnimi organizacijami), da bi spodbujali profesionalni razvoj strokovnih delavcev predšolske vzgoje v času krize in zunaj nje.
Avtorici: Nima Sharmahd, Arianna Lazzari
Reference:
Brajković, S. (2014). Professional learning Communities. Leiden: International Step by Step Association.
Children in Europe. (2012). Valuing the work: a 0-6 profession and parity with school teachers. Children in Europe.
Council of the European Union. (2019). Council Recommendation of 22 May 2019 on High-Quality Early Childhood Education and Care Systems. Retrieved from: https://eur-lex.europa.eu/legal- content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019H0605(01)&from=EN
European Commission. (2020). How to recruit, train and motivate well qualified staff. Retrived from: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/47ba3c3a-6789-11eb-aeb5-01aa75ed71a1
Peeters, J.; Sharmahd, N.; Budginaitė I. (2016). ‘Professionalisation of Childcare Assistants in Early Childhood Education and Care (ECEC): Pathways towards Qualification’, NESET II report, Luxembourg: Publications Office of the European Union.
Sharmahd N., Peeters J., Van Laere K., Vonta T., De Kimpe C., Brajković S., Contini L., Giovannini D. (2017). Transforming European ECEC services and primary schools into professional learning communities: drivers, barriers and ways forward, NESET II report, Luxembourg: Publications Office of the European Union. doi: 10.2766/74332.
Van Laere, K., Sharmahd, N., Lazzari, A., Brajcović, S., Engdahl, I., Heimgaertner, H., Lambert, L., Serapioni, M., Hulpia, H. (2021). ‘Governing quality Early Childhood Education and Care in a global crisis. Lessons learned from the Covid 19 pandemic’, NESET II report, Luxembourg: Publications Office of the European Union.